Vsak posameznik od časa do časa občuti določeno količino stresa. Pogosto se to zgodi ob velikih življenjskih spremembah, na delovnem mestu in tudi doma. Vsak izmed nas se drugače odzove na težke situacije, saj ima vsak človek drugačno toleranco in način spoprijemanja s stresnimi situacijami. Če občutimo anksioznost je to tudi normalno, saj se tako naše telo pripravi na izziv, kot so službeni razgovori, preverjanje znanja z izpitom, sprejem pomembne odločitve ipd. Problem nastane takrat, ko omenjeno stanje traja zelo dolgo časa ali pa se pojavi zelo pogosto. Posameznik, ki občuti močan strah se lahko prične izogibati socialnim stikom, šoli in drugim odgovornostim v svojem življenju.
Kazalo strani:
Najbolj pogoste anksioznostne motnje
Številni dogodki so lahko odgovorni, da se pri ljudeh vseh starosti začne razvijati anksioznostna motnja. Te so med seboj številne. Posameznik lahko trpi za eno ali pa tudi več izmed njih. Najbolj pogoste so fobije, panični napadi ter anksioznost pred socialnimi stiki.

Panična motnja je zelo pogosta pri ljudeh vseh starosti
Zelo pogosto se zgodi, da se anksioznost spremeni v napade panike. Posameznik tako čuti hitrejše bitje srca, vrtoglavico in ima kratko sapo. Poznano dejstvo je, da številne substance, kot so kokain, amfetamini, kofein ipd. še povečajo učinek paničnega napada. V ekstremnih primerih trpeča oseba živi v strahu pred naslednjim napadom panike, ki se lahko zgodi nepričakovano.
Simptomi paničnega napada oziroma panične anksioznosti so:
- Hitro dihanje
- Nespečnost
- Težave s koncentracijo
- Težave s spanjem
- Nadpovprečno hitro bitje srca
Generalizirana anksiozna motnja
Pravimo ji tudi splošna anksioznost, saj povzroči nerazumno veliko skrbi ljudem, ki za njo trpijo. Posameznika tako skrbijo stvari, ki jih nima pod nadzorom in za obstoj skrbi načeloma ni tehtnega razloga. Prevladujoč simptom so nenehne nerazumne skrbi, ki onemogočajo trpeči osebi normalno življenje.
Specifične fobije
Močan strah, ki ga sprožijo različni predmeti ali situacije sprožijo občutke anksioznosti. Nekateri ljudje se bojijo javnih nastopov, višine, žužkov, določenih situacij v njihovem življenju ipd. Simptomi številnih anksioznosti, ki jih povzročajo specifični predmeti in situacije se pokažejo v hitrem bitju srca, težavah z dihanjem, vrtoglavnico ipd. Lahko pa tudi pride do hujšega paničnega napada.
Glavni povzročitelji anksiozne motnje
Človeški um je izredno zapleten. Znanstvenikom, psihologom, psihoterapevtom in drugim strokovnjakom je šele v zadnjih nekaj letih uspelo narediti številne ugotovitve, ki so povečale razumevanje delovanja uma. Kljub temu so vzroki za številne psihološke motnje še vedno zaviti v meglo. Kar pa se tiče anksioznosti, pa poznamo številne povzročitelje, ki so:
Genetika
Naklonjenost k anksioznosti je mogoče pripisati staršem ali drugemu bližnjemu sorodniku v družini.
Delovanje možganov
Pravilno delovanje možganov je močno odvisno od številnih komponent v telesu, kot so primerni nivoji hormonov, pravilne povezave med vsemi deli možganov ipd. V primeru napak je mogoče, da se anksioznost pojavi pri mlajših in starejših ljudeh.
Okoljski stres
Velike življenjske spremembe, kot je izguba ljubljene osebe, sprememba službe, selitev ipd. so samo nekateri izmed dejavnikov, ki lahko povzročijo dolgotrajno anksioznost.
Najboljše zdravilo za anskioznost je obvladovanje stresa in prepoznavanje ključnih dejavnikov, ki nam ga povzročijo. Pogovor s psihoterapevtom je najboljši način, da razvijemo prej omenjene sposobnosti in da dobimo svež vpogled s strani strokovnjaka v naše težave.